S tem se ne srečujem prvič, res ne. Življenje me vedno znova
uči, kako zelo je pomembno načrtovanje, ki je zame (saj sem krajinska
arhitektka!) zelo širok pojem. Predstavljam si, da gre lahko preprosto za
odgovor na vprašanje: »Kaj bo danes za kosilo?« ali pa je to dolg proces
odločanja o tem, kaj in kako bomo naredili, da bomo s tem dosegli nek v naprej
določen (dolgoročen) cilj. Morda gre za razne urnike in druge terminske plane,
strateško načrtovanje sprememb v našem prostoru in družbi, lahko pa je to tudi načrtovanje življenjske poti na ravni posameznika oziroma dveh ljudi, ki se
odločita, da bosta življenje nadaljevala skupaj.
Samo sebe štejem v družbeno skupino ljudi, ki so prav v tem
času pred pomembno odločitvijo. Mladi smo, bolj ali manj neizkušeni, a dobro
izobraženi in ambiciozni, želimo si nekaj doseči v življenju. Zakaj se torej
zdi, da samo sedimo pred računalnikom in za knjigami ter preprosto ne ukrepamo?
Zakaj se v javnosti toliko govori o izgubljeni generaciji? Zakaj tudi jaz še
vedno kdaj dopustim, da mi dan steče mimo v razpršenem fokusu svojih osebnih
ciljev in nalog, ki si jih zadam? Ne, ne bo mi zmanjkalo poguma, saj poznam
uspešne zgodbe. Pisali so jih ljudje, ki so si upali, verjeli vase in za
svoje sanje tudi nekaj ukrenili. Mnogo takih poznam in od njih sem se naučila, da je vsak dan nova priložnost za
uspeh, četudi je le ena stopnička do velikega cilja. Čas je, da si priznamo, da
ne zmoremo vsega sami. Ko poiščemo pomoč in vzajemno delimo svoje znanje in izkušnje, se
odpirajo nove priložnosti za sodelovanje in tako nam vsem skupaj uspe narediti
nekaj dobrega. Prav za to se ne bojim več prositi za pomoč, detajle o tem pa bom obdelala v eni od prihodnjih objav na
blogu.
Najbolj pomembno vprašanje, h kateremu se vedno znova vračam, je: »Kaj si JAZ v resnici želim?« Ko to vem, začnem načrtovanje in to pravzaprav
najraje počnem. Vsak dan, ki je uspešen,
sem začela z načrtom, s seznamom nalog, ki jih želim opraviti. Ta seznam je bil
mnogokrat predolg, vse skupaj sem naredila preveč zapleteno. Spoznala sem, da v nečem nisem našla prave mere in končno mi je uspelo uresničiti zadane cilje. Včasih je bilo to povsem nekaj drugega od začetne ideje, tudi zato, ker sem se kdaj spontano odločila, da kaj ne bo šlo po planu. Živeti tukaj in zdaj ter čutiti sebe in vse, kar te obdaja, je skrivnost resnične sreče.
Kakšen pa je tvoj načrt za novo leto 2014? |
Dragi Slovenci, tudi jaz sem spoznala, da je treba držat skupaj in od vsakega posameznika v določeni skupnosti (lahko je to družina, pevski zbor, vaška skupnost, podjetje, v katerem delam, mesto, regija, država, celo ves svet!) jasno pričakovati in spodbujati le najboljše. Tako smo lahko vsi skupaj preprosto vsak dan boljši in na koncu tudi NAJBOLJŠI!
Želim vam kar se da lep preostanek leta 2013. Tisto posebno
leto, ki se mu reče 2014 je že čisto tukaj! Obrnite nov list v svojem življenju
tudi vi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar