Pegasti badelj - Au!

Po internetu berem o zdravilnosti pegastega badlja, ki ga imam v povsem naravni obliki na razpolago v sosedovem vrtu. Menda je to ena najbolj zdravilnih rastlin za jetra in žolčnik. Pripravki iz pegastega badlja, latinsko se mu reče Silybum marianum, so po navedbah številnih avtorjev učinkovito sredstvo za raztrupljanje.

Pegasti badelj vsebuje atioksidante oziroma t. i. snov silimarin. Ta pomaga varovati jetrne celice pred poškodbami, pomaga pa tudi pri njihovi obnovi. Zdravniki priporočajo uporabo kapsul in tablet, kjer je količina silimarina stardardizirana, čeprav gre za rastlino, pri kateri za prekomerno uporabo niso evidentirali stranskih učinkov. Neželenih učinkov torej praktično ni, lahko pa se kažejo v pospešeni prebavi.

Plodove pegastega badlja, ki jih zmeljemo v prah, lahko uživamo s hrano, na primer z jogurtom (v vodi so njegove koristne snovi slabo topne), uporabljajo pa se tudi listi. Pegasti badelj je poleg ugodnega učinka na jetra in žolčnik učinkovit tudi pri boleznih vranice, glavobolih, migreni, sladkorni bolezni, prebavnih težavah in zaprtju. Pravijo, da zavira rast nekaterih rakavih celic, znižuje pa tudi raven holesterola. Njegov opis daje vtis, da ga je vsekakor dobro imeti na lastnem vrtu, ker je hkrati tudi lepa okrasna rastlina.

Kaj morem, zelišča so me že od malega zanimala. Ker pegasti badelj na naraven način raztruplja telo, sem si zaželela, da ga preizkusim, saj sem nekaj o njegovi zdravilnosti slišala tudi že na fakulteti (izbirni predmet zdravilne rastline in zelišča). Z grma, ki v višino meri skoraj dva metra, sem odrezala nekaj odcvetelih delov rastline, kjer se skrivajo semena ter jih še kake dva tedna sušila na sončni okenski polici. Nato sem z rokavicami izluščila drobna semena in odstranila frfotajoče dele, ki služijo razmnoževanju rastline. To luščenje je bilo izjemno podobno iskanju klopov v kožuhu kakšne domače živali (nič kaj prijetno opravilo!), s tem da te pegasti badelj s svojimi bodicami tudi močno popika in popraska (rokavice ne pomagajo vedno).

Izplen je bil skromen, za preizkusit namreč bo, vendar pa rabim za naslednje nabiranje dobre rokavice in še malo več potrpljenja. Obiranje in čiščenje enostavno ni primerno za vsakogar. Pozanimala sem se še, koliko stane seme pegastega badlja na trgu. Zanimivo je, da za paketek semena (100 g) odštejete le 7 €. Seme pri Zeliščarstvu Bene - Bene Behrič s.p. je vzgojeno v Sloveniji oziroma nabrano v naravi (Hrvaška). 

Se ga torej splača imeti na vrtu? Ali poznate učinke pegastega badlja in bi ga radi imeli na svojem vrtu? Vabim vas, da zapišite svoje mnenje v komentar.

Ne pozabite, da se je dobro tudi pri uporabi naravnih pripravkov iz zdravilnih rastlin posvetovati z zdravnikom.

V iskanju izgubljene parcele ...

Naj predstavim še svoj včerajšnji razburljivi (in dolg delovni) dan :) S prijateljico Nino sva se odpravili na raziskovanje Prlekije, Prekmurja in Goričkega. Tako je, šle sva kar naravnost v glavo naše kure Slovenije.

Po priporočilu znanca sva obiskali gospo Simono Budja, ki je ena od  navdušenih vrtoljubcev. Gospa ima čudovit senčni vrt in zbirko maslenic. Ker je videla, da naju stvari zares zanimajo, sva hitro dobili kup napotkov, kam vse je treba v Prlekiji in tod okoli še na ogled. Nadaljevali sva z ogledom še dveh vrtov, ki si zaslužijo vse pohvale, vendar o tem raje kdaj drugič. Tudi prihodnji teden bom namreč v tistem koncu Slovenije in raziskovanje slovenskih vrtov je seveda del mojega projekta: Slovenski vrt danes, katerega koncept še razvijam.

Popoldan sva zaključili ob pijači v Murski Soboti, kjer mi je Nina predstavila kolegico, ki je tukaj odkrila svojo poslovno priložnost v povezavi s permakulturnim vrtom in izobraževanjem. Za svoj projekt je zaprosila za javna sredstva in sedaj čaka na rezultate razpisa. Držimo pesti!

No in sedaj še o najbolj razburljivem delu dneva. Nino sem vzela s seboj na to pot tudi zato, ker mi je nekoč omenila, da ima na Goričkem v lasti neko posest, s katero ne ve, kaj naj naredi. Parcela ni velika in žal jo je skozi leta prerasel gozd, tako da človek res nima ideje, kaj bi z njo lahko naredil. Ker sem mnenja, da je lastništvo tudi obveza, da s tem nekaj naredimo, sem si želela prijateljici pomagati in najlažje je, če zadeve raziščeš tam, kjer so.

Za na pot sva imeli pripravljen natisnjen posnetek parcele iz zraka, v bližini pa je tudi Grad na Goričkem, zato sva se kar odpravili iz Murske Sobote v smeri Hodoša in upali, da ne bo težko najti iskane lokacije. No, na koncu se je izkazalo, da vseeno ni bilo tako lahko, ampak našli sva!

Mislim, da sva v goščavi pod prav pravljično začarano hiško našli tudi brlog divjih svinj, zato sva se ob tem spoznanju kar hitro pobrale od tam. Sedaj pa iščemo navdih, kaj bi s tem prostorom lahko naredili.

Kakšna vaša ideja?

Sedežni program

Kapelica

Okolica

Plavica :)

 Takole pravljična pa je bila nekoč:

Gremo v senco!

Zdravniki nas opozarjajo, da je prekomerno izpostavljanje soncu škodljivo. V vročini in pripeki tako vsi iščemo bolj prijetne, senčne prostore. Vabim vas, da izklopite klimo in take prostore raje poiščete v naravi.

Senčnica na terasi kot zaščita pred soncem

Na bivalnem vrtu, ki je urejen s posebno pozornostjo do njegovih uporabnikov, bomo vedno našli prostor, ki bo zagotavljal nekaj sence. Navadno se lastniki ob načrtovanju vrta odločijo za postavitev senčnice oziroma pergole, ki pokriva del terase na južni, vzhodni ali zahodni strani vrta. Ob pergoli posadijo rastline, ki so navadno listopadne.

Gostota sence je odvisna od izbora rastlin, ki se vzpenjajo na pergolo. Vzpenjave vrtnice in okrasni sroboti prepuščajo več svetlobe od vinske trte, glicinije ali kivija. Zanimiva in nekoliko manj poznana rastlina je tudi ameriški celastrus Celastrus scandens. Pri izboru rastline za pergolo velja še opozorilo, da sta falopija Fallopia aubertii in glicinija Wisteria sinensis za pergolo, pod katero imamo mizo, manj primerni vrsti, saj cvetita dalj časa in takrat neprestano odmetavata cvetove.

Sencoljubne rastline

V senci in polsenci dobro uspevajo debelačka, Pachysandra terminalis, čudovite hoste, Hosta sp., bezeg, Sambucus nigra, tisa, Taxus baccata, bršljan, navadna divja trta, Parthenocissus quinquefolia, češmin, Berberis sp., plahtica, Alchemilla mollis, kamnokreč, Saxifraga arendsii, zimzelen, Vinca sp., kresnice, Astilbe sp., šmarnice, Convallaria majalis, srčki, Dicentra sp., teloh, Helleborus sp., skrečnik, Ajuga reptans, krvomočnica, Geranium sp., orlice, Aquilegia sp., naprstec, Digitalis sp., ligularija, Ligularia sp. in druge. Večini sencoljubnih rastlin ugajajo vlažna, dobro odcedna humozna tla, zato lahko tudi v senčnem vrtu pričakujemo manj težav po tem, ko poskrbimo za ustrezno pripravo tal. V kolikor so tla zakisana (v senci odraslih iglavcev) lahko uredimo prijeten vrt s sajenjem rododendronov in hortenzij.

Vodni motiv in odganjanje komarjev

Če imamo težave s komarji, jih najlažje odpravimo tako, da iz vrta in okolice odstranimo vse, tudi najmanjše vire stoječe mirne vode (vključno s cvetličnimi podstavki pod lončnicami). V predele vrta, kjer jih bo vsaj del dneva obsijalo sonce, proti komarjem sadimo baziliko, Ocimum basilicum, mačjo meto, Nepeta Cataria, limonsko travo, Cymbopogon citrates, agerat, Ageratum houstonianum, evkaliptus, Eucalyptus gunnii, limonsko monardo, Monarda citriodora, meliso, Melissa officinalis, roženkravt, Pelargonium radens in druge. Proti komarjem v popolni senci z veliko zračne vlage (priporočljivo je dodatno škropljenje) zelo dobro uspeva le malajska vrčnica, Nepenthes alata, ki je sicer trajnica, vendar jo moramo že ob nočni temperaturi pod 20° C prestaviti v notranji prostor. Pripravke iz vseh omenjenih rastlin, kot so posušeni listi in eterična olja v svečah, uporabimo v neposredni bližini, kjer se največ zadržujemo.

Več: revija Moj mali svet, številka 7, letnik 46/2014