Vsaka pot konča se ...

Dragi prijatelji,

v prihajajočih novembrskih dneh imamo priložnost, da se vsak na svoj način poklonimo tistim, ki so tudi po smrti ostali v naših srcih. Pogrešamo jih, včasih se zdi, da brez njih nikakor ne gre. Spet drugič skoraj pozabimo nanje, ker mislimo, da bo tako lažje …

Sprejeti smrt kot darilo, ki ga vsak človek dobi »v paketu« že ob rojstvu, se zdi nepredstavljivo. Ko se pojavi kot dejstvo, smo žalostni, a pomaga, da se zares zavemo kratkosti našega življenja. To zavedanje nam daje možnost, da si izberemo povsem svojo pot, po kateri se namenimo.

Dovolite mi, da vas povabim na koncert z naslovom VSAKA POT KONČA SE … Po odmevnem koncertu v domači župniji v Ljubljani (Nebeški Jeruzalem, 5. 11.2013, župnija Štepanja vas) je tokrat priložnost, da se predstavim tudi na Koroškem, kjer si z možem Aljažem Ravnjakom ustvarjava skupen dom.

Svojega življenja si brez glasbe ne znam predstavljati. V njej najdem in delim čisto posebne občutke, Božji dotik. Je zahvaljevanje, prošnja in spomin. Vse to je moja, tvoja in naša GLASBA, KI TOLAŽI.

ISKRENO VABLJENI!

Vaša Kristina Angelika

Priljubljene krizanteme in mačehe

Včeraj je bil objavljen še en članek na temo urejanja grobov v časopisu Slovenske novice, do konca tedna pa izide tretja številka revije Pogreb ni tabu (brezplačnik).


Toplo vabljeni v naše svetovalnice, še posebej v Svetovalnico za urejanje grobov in žalno floristiko.

Pa lep preostanek tedna vsem!

Urejanje groba naj ne bo izkazovanje moči

Objavljen je prvi intervju z menoj na temo urejanja grobov. Vabljeni k branju.

Več: Večerova priloga Kvadrati, 13. oktober 2014

Pokopališče na avstrijskem Koroškem

Danes sem bila po spletu okoliščin (nedelja - družinski dan, a zaseden s pevskim nastopom mojega moža za predstavo z AFS France Marolt iz Ljubljane) v Avstriji. Na lep jesenski dan sem se z vso zbranostjo in pozornostjo sprehodila po malem pokopališču v kraju Sele.

Velika večina grobov je že urejenih z novo jesensko ureditvijo, prevladuje uporaba jesenske vrese, Calluna vulgaris v različnih barvah, nekaj pa je tudi grobov s kombinacijo trajnic in enoletnic.

Posebno pozornost sem tokrat namenila kipcem in drugim dodatkom, ki jih v Sloveniji nimamo veliko (vsaj ne toliko kot jih je na tem avstrijskem pokopališču). Če vas zanima, kaj vse sem videla, si oglejte spodnje fotografije. Morda dobite kako idejo tudi za ureditev vašega groba.

Sele - stara in nova cerkev

Pokopališče v objemu narave

V miren spomin

Krasna kombinacija cvetja v vazi in zasaditvi

Ptičje napajališče

Rožnata vrtnica, ki še kar cveti

Moj oktober je sončen!

Skrajni čas je, da se spet oglasim in moram vam povedati, da kot podjetnica super napredujem :)

Z oktobrom sem postala sodelavka Zavoda Pogreb ni tabu. Prihaja že tretja številka istoimenske revije, v kateri boste našli moj članek z naslovom Grob kot poslednji vrt. V okviru zavoda odgovarjam na vaša vprašanja v Svetovalnici za urejanje grobov in žalno floristiko.

Pred kratkim sem se zares preselila na Koroško, z možem zdaj urejava svoje stanovanje. Skupaj sva pred tednom dni nastopila na 20. dobrodelnem koncertu za Karitas Dravograd. Zaživel je tudi Koroški otroški pevski zbor Mohorjan, s katerim sem imela prvo vajo včeraj. Zbralo se je dobrih dvajset mladih pevcev, ki so še kako željni pevskega znanja in nastopanja. Skratka, veliko se dogaja in še več se bo!

V ponedeljek vam pa sporočim, v katerem tiskanem mediju lahko najdete prvi intervju z menoj.

Ljubite življenje in bodite sončno še naprej!

Nove smernice pri urejanju grobov

Kot krajinska arhitektka in pevka, ki svoje področje delovanja že nekaj časa združujem prav na pokopališčih (z urejanjem grobnih zasaditev in petjem na pogrebih), redno spremljam potrebe svojcev – potrošnikov in prizadevanja ponudnikov, da bi se slovenski trendi urejanja grobov premaknili v smer, ki vsem nam lahko prinese nekaj še kako potrebnih izboljšav. Naj bo ta članek vsem v spodbudo in razmislek, zakaj in kako bomo počastitev naših pokojnih opravili letos. Vsi imamo možnost, da ustvarjamo in gradimo nove trende, če s tem, kar je na voljo, nismo povsem zadovoljni.

Žal v pokopaliških dejavnostih mnogi vidijo zgolj zelo donosno poslovno priložnost, kar se izraža pri ponudnikih nekaterih cenenih (a pogosto tudi zelo dragih) prodajnih izdelkov in storitev pa tudi pri merjenju moči s preostalimi obiskovalci pokopališč z dolgo vrsto prižganih sveč in bogatimi cvetnimi aranžmaji, ki slej ko prej svojo »okrasno« funkcijo zaključijo v smeteh. Ekologija in posebna pozornost do narave, ki jo v zadnjih letih tako radi vpeljujemo v vse segmente našega bivanja (prehrana, oblačila, prevoz, naša bivališča), je na pokopališčih še vedno precej podobna tujki, ki ne ve, kdaj in kako se v neki ustaljeni družbi prav obnaša.

Grob kot osnovna celica pokopališča in samostojna celota

Preden se lotimo nove zasaditve na grobu, si na kos papirja sami ali pa ob pomoči strokovnjaka pripravimo podlago za idejno skico nove ureditve, ki jo najlažje narišemo kar na terenu, ko opravimo ogled trenutnega stanja in opravimo že omenjeno čiščenje obstoječih rastlin. V skico vnesemo mere gredic, kamor bomo posadili nove rastline, označimo mesta in imena obstoječih rastlin, preverimo pa tudi globino gredice, saj ta podatek še kako pomaga pri izboru pravih rastlin za trajnejšo ureditev groba in dobavo ustreznega ostalega materiala (zemlja, pesek).

Jesenska prenova je lahko priložnost, da se s sorodniki pogovorimo o morebitnih drugih elementih na grobu – morda se lahko tokrat za vedno znebimo umetnega plastičnega cvetja in preštevilnih ostalih okraskov. Pri tem nam je v pomoč priporočilo, da se odločimo za enega, dva ali tri simbolne predmete (to so lahko vaze, kipci, suhi cvetni aranžmaji in podobno), ki jih ohranimo zaradi simbolne vezi s pokopanimi. Večje število podobnih elementov lahko združujemo v skupine in iz njihove postavitve ustvarimo zgodbo, pri tem pa brez daljših pomislekov odstranimo tisto, kar je odveč.

Uporaba simbolike in trajne rešitve

Slikar naslika na platno podobo, ki postane popolna, ko na njej ni nič, kar bi lahko odvzeli ali dodali, ne da bi porušili njeno bistvo, a hkrati vsak gledalec vidi v njej svoje sporočilo. Prav tako ima grob, ki je urejen z ustreznim premislekom, svojo zgodbo. S simboli in posebej izbranimi (v pretežni meri trajnimi) rastlinami postane priča v prostoru, ki na svoj način nagovarja mimoidoče, še posebej pa žive svojce in prijatelje, ki se tukaj kdaj pa kdaj ustavijo in se spominjajo tistih, ki jih ni več med nami. Veliko primerneje je, če grob obiščemo zaradi želje po premišljevanju in spominjanju kot pa zaradi obveznosti urejanja. Naj bo tokrat vaš spomin na pokojnika raje neko pozitivno dejanje in ne le še ena mimogrede prižgana sveča na grobu.

Več: revija Moj mali svet, številka 10, letnik 46/2014

Tak grob ima svojo zgodbo. 

Njegova zelena, cvetoča podoba daje upanje in ohranja spomin.