Klepetanje z metulji

Pretekla nedelja je bila zame nekaj posebnega! Prvič v življenju sem bila zares na gori. Moj bodoči mož me je povabil na Stol in ker sem si pravzaprav vedno želela odkrivati gorski svet (pa žal ni bilo pravih priložnosti do sedaj), sem šla z veseljem, čeprav me je bilo strah, kako kaj moja ne-kondicija.

Najprej vstajanje ob treh zjutraj, nato vožnja do Mislinje, kjer smo se z ostalimi navdušenci (planinsko društvo Štajga) s kombijem in še enim polnim avtom odpravili na Gorenjsko. Ob bližini izhodišča smo iz doline opazovali "monštranco". Pešpot se je od Valvasorjevega doma začela s prvim čudovitim razgledom in se nato začela hitro vzpenjati. 

Ko smo prišli nad gozdno mejo, sem bila že precej utrujena. Ampak med gledanjem na vsak korak (res bi bilo nerodno, če bi si slaba dva tedna pred poroko zvila gleženj na primer) sem začela opazovati ta naravni skalnjak, ki ga je ustvarila Narava.

Ker sem zaostajala, sem postala slabe volje. Večkrat sem si morala ponoviti, da danes BOM dosegla cilj in tako sem nadaljevala pot. Z največjim veseljem bi si vzela več časa za opazovanje in fotografiranje gorskih cvetlic. Aljažu sem šele na poti nazaj zaupala, zakaj nisem preveč dobre volje. Vse je bilo enostavno čudovito, v meni pa je rasla žalost, saj tega, kar imamo, ne znamo spoštovati in občudovati. Koliko ljudi nedelje preživi v trgovskih centrih!?! Koliko ljudi sploh zares ve, da je Slovenija tako zelo lepa? Postala sem hvaležna, da sem lahko videla vse te lepote in že se veselim naslednje priložnosti, čeprav je bila pot navzdol še veliko težja kot prej na vrh.

V zadnjem delu poti smo se skupaj malo martinčkali na soncu in takrat sta me začela obletavati dva metulja. Najprej sem bila preprosto srečna in sem jih želela zgolj začutiti, ker prej nisem uspela začutiti cvetlic na gori. Ker njun obisk ni bil zgolj bežen trenutek, sem ju začela fotografirati. Preživela sem nekaj najbolj posebnih trenutkov življenja.

Metuljčki, metuljčki, metuljčki ...

Ostal je večen spomin in občutek, da sem nekaj posebnega, ker me imajo radi celo metulji. 

Trajna okrasna balkonska zasaditev

Tokrat sem v članku za revijo Moj mali svet predstavila načrtovanje in izvedbo balkonske zasaditve, ki je namenjena predvsem uživanju v poletju. Zasaditev vključuje uporabo nekaterih dišavnic, saj nam le-te zlahka pričarajo dišeči ambient, izbrali pa smo tudi nekatere druge rastline, ki čez vse leto skupaj gradijo zanimivo celoto.

Urejena zasaditev ob izvedbi

Na terasi, ki ima direktno južno lego, si lastniki želijo urediti trajno okrasno zasaditev, s katero bi bilo čim manj dela. Zasaditev naj bi bila zanimiva preko celega leta. Lastnikom je všeč rožmarin, ki je – kako zanimivo! – pri sosedu zimo brez problemov preživel na prostem. Torej si želijo tudi sami malo tvegati, sicer pa tako ali tako tudi trajna zasaditev potrebuje svojo bolj ali manj obsežno prenovo vsako leto. 

Opis situacije

Imamo prazno betonsko korito z notranjimi merami: 6 m x 75 cm, globina korita je 30 cm. Pri takih situacijah se krajinski arhitekti in vrtnarji vedno jezimo na arhitekte, ki v fasade večstanovanjskih objektov vključujejo korita, ki imajo res minimalne globine za korenine rastlin. Korito ima sicer urejeno odvodnjavanje, žal pa ni elegantne možnosti za ureditev kapljičnega namakanja ali zaloge vode, ki bi v taki situaciji bila nujna rešitev za žejne rastline. To je še posebej velika pomanjkljivost v primeru luksuznega stanovanja in uporabnikov, ki za vzdrževanje zasaditve sami načeloma ne skrbijo, zahtevajo pa maksimalno urejenost njihovega zelenega kotička.

Rešitev je v inovaciji

Če globina ni ugodna, pa imamo vsaj v širino dovolj prostora, da z zapolnitvijo celotnega korita z zemljo lahko upamo na ugodne razmere za rast (posebej izbranih) rastlin. Naj poudarim, da je treba v takih situacijah pozabiti na varčevanje s količino zemlje, četudi jo je treba v vrečah znositi v šesto nadstropje ali celo višje. Rastline v posameznih cvetličnih loncih, ki bi jih samo postavili v to veliko betonsko korito, bi se na sončni pripeki hitro pregrele. Korenine so v plastičnih ali glinenih loncih zaradi pretankega roba materiala enostavno preveč izpostavljene vplivom toplote (in mraza).

Dno korita smo v celoti prekrili s tkanino (filc), ki preprečuje spiranje zemlje skozi odtok. Na tkanino smo nasuli plitvo plast gramoza za drenažo in volumen korita zapolnili s kvalitetno zemljo za okrasne rastline, ki smo ji dodali tudi inovativno rešitev proti težavam s sušo: zelene kocke ali Urbanscape Green Cubes (zastopnik: Knauf Insulation d.o.o.).

Obljubili smo preprosto vzdrževanje

Prazno površino med rastlinami smo prekrili z lubjem in prodniki. Zasaditev za vzdrževanje tako ni zahtevna, saj smo izbrali rastline, ki bodo v danih pogojih dobro uspevale. Vse rastline razen rožmarinov so prezimno trdne in trajne, vendar lahko v ekstremnih vremenskih pogojih (huda suša, dolgotrajne padavine, izredno nizke zimske temperature) vseeno pride do težav, ki so predvidoma posledica nizke globine korita (30 cm).

Vzdrževanje torej ni nič posebnega. 

Več: revija Moj mali svet, številka 8, letnik 46/2014

Vzponi in padci neke podjetnice – drugič

*Med branjem te objave priporočam poslušanje pesmi skupine Slovenska gruda Tolažba za raztresene bisere, ki je dostopna tudi v moji FB skupini: Glasba, ki tolaži. Vabljeni, da se ji pridružite!

Že/šele dobra dva meseca sem uradno podjetnica. O tej poti sem razmišljala že dlje časa, se dodatno izobraževala v tej smeri in iskala ustrezen produkt, ki ga lahko za določeno ceno ponudim na trgu. Jezim se na fakulteto in šolski sistem, ker mi ni dal skoraj nič popotnice za samostojno podjetniško pot. To seveda nič ne pomaga, a trdim, da ni prav, da je tako! Ob odločanju za ustanovitev podjetja me je bilo strah in čutila sem, da nekaterih strahov enostavno ne morem premagati drugače, kot da se neham spraševati, kdaj je primeren čas, temveč podjetje ustanovim (tri, štiri, ZDAJ!) in se tako sproti začnem zares učiti podjetništva. Vesela sem, da sem se tako odločila.

Ne imejte iluzije, da lahko naredite vse naenkrat

Začelo se je (še kar obetavno) 27. maja 2014. Ob ustanovitvi podjetja sem imela vizijo, vendar je nisem napisala na papir, prav tako sem imela težave pri pisanju poslovnega načrta (no ja, že spet lahko povem, da nimam enega urejenega dokumenta), videla sem samo nešteto priložnosti (ker v resnici imam inovativne ideje!) in se po svoji stari grdi navadi lotila skoraj vsega naenkrat. Registrirala sem vse dejavnosti, ki izhajajo iz tega kar znam in zmorem oziroma dodala še tisto, kar dela moj bodoči mož, ki sem ga uradno »zaposlila« preko študentske napotnice. Imela sem nekaj strank, najmanj dve taki, ki si praktično lahko privoščita prav vse (in začela sem spoznavati, da so med ljudmi, ki jih imenujemo bogataši, tudi zares dobri ljudje) in najmanj eno tako, ki je izkazala ogromno zanimanja, a je bilo čutiti, da si mogoče mojih storitev enostavno (ŠE!) ne more privoščiti.

Pred kratkim: na obisku pri Slavici Prelog

Svoj marketing imam še zelo slab (na podlagi letakov ni bilo še nič odziva), morda tudi zato (še) ne zmorem zares narediti svoje magistrske naloge, kjer se ukvarjam prav s tem, česar na fakulteti nismo nikoli omenjali – kako zaslužiti (s krajino)? A tiste prave stranke vseeno (kar same?) prihajajo do mene, predvsem na podlagi preteklih sodelovanj ali projektov (prvi samostojni koncert v domači župniji, študentsko delo, prostovoljstvo, …). Pretekli mesec sem največ delala na tem, da prebijem led do tistih, ki mi bodo z nakupom omogočili dostojno življenje (tudi izven kroga FFF - Friends, Fools and Family) ter se ob tem sprašujem predvsem o tem, kaj lahko jaz dam v zameno?! To je prava pot, ki pa je še kar strma, vsaj v mojem primeru.

Podjetje je živ organizem, ki porablja in ustvarja

Že za tistih nekaj dni v maju sem plačala prve stroške, ki nastajajo redno mesečno, če smo ustvarili pravno osebo. Na podlagi te izkušnje lahko rečem, da ustanovitev podjetja z dejavnostmi, ki jih trenutno izvajam jaz, konec maja oziroma začetek poletja ni bil primeren čas (petje na porokah – glavna sezona je mimo, urejanje vrtov – ljudje gredo na počitnice …). Vendar tega ne bi vedela, če ne bi naredila te odločitve – morda svoje prve podjetniške napake. V kolikor ste na podobni poti, svetujem, da skrbno premislite o pravem času ustanovitve. Tudi konec meseca ni ravno ustrezen čas, saj bi se lahko v mojem primeru z ustanovitvijo na 1. junij 2014 izognila plačilu stroškov v višini vsaj 100 € in šla morda za ta denar na krajši dopust, ki ga letos poleti očitno ne bo. 

Pa je bila vseeno ta kreacija prav čudovita! V Sloveniji ima prav vsak to možnost (pod morda vedno ugodnejšimi pogoji) in še vedno zagovarjam, da je ustvariti svoj s.p. čudovita priložnost za vse mlade, ki neuspešno iščejo ustrezno delo. Povsem sama sem se odločila za svoje lastno podjetje in s tem sebi »nakopala na glavo« stroške vzdrževanja nečesa, kar je lahko breme ali pa velik blagoslov. Odločitev in odgovornost sta na moji strani. Kazalec uspešnosti se še vedno iz dneva v dan ziba sem in tja in žal ne morem reči, da sem poslovno uspešna. Zaenkrat ne, vendar se učim.

Če se sedaj sistematično lotim reševanja svoje še kar neugodne situacije, mislim, da je čas, da se obrnem na t.i. FFF, ki sem ga že omenila. Več o tem pa prihodnjič.