Čas za načrtovanje in oblikovanje novih ciljev

S tem se ne srečujem prvič, res ne. Življenje me vedno znova uči, kako zelo je pomembno načrtovanje, ki je zame (saj sem krajinska arhitektka!) zelo širok pojem. Predstavljam si, da gre lahko preprosto za odgovor na vprašanje: »Kaj bo danes za kosilo?« ali pa je to dolg proces odločanja o tem, kaj in kako bomo naredili, da bomo s tem dosegli nek v naprej določen (dolgoročen) cilj. Morda gre za razne urnike in druge terminske plane, strateško načrtovanje sprememb v našem prostoru in družbi, lahko pa je to tudi načrtovanje življenjske poti na ravni posameznika oziroma dveh ljudi, ki se odločita, da bosta življenje nadaljevala skupaj.

Samo sebe štejem v družbeno skupino ljudi, ki so prav v tem času pred pomembno odločitvijo. Mladi smo, bolj ali manj neizkušeni, a dobro izobraženi in ambiciozni, želimo si nekaj doseči v življenju. Zakaj se torej zdi, da samo sedimo pred računalnikom in za knjigami ter preprosto ne ukrepamo? Zakaj se v javnosti toliko govori o izgubljeni generaciji? Zakaj tudi jaz še vedno kdaj dopustim, da mi dan steče mimo v razpršenem fokusu svojih osebnih ciljev in nalog, ki si jih zadam? Ne, ne bo mi zmanjkalo poguma, saj poznam uspešne zgodbe. Pisali so jih ljudje, ki so si upali, verjeli vase in za svoje sanje tudi nekaj ukrenili. Mnogo takih poznam in od njih sem se naučila, da je vsak dan nova priložnost za uspeh, četudi je le ena stopnička do velikega cilja. Čas je, da si priznamo, da ne zmoremo vsega sami. Ko poiščemo pomoč in vzajemno delimo svoje znanje in izkušnje, se odpirajo nove priložnosti za sodelovanje in tako nam vsem skupaj uspe narediti nekaj dobrega. Prav za to se ne bojim več prositi za pomoč, detajle o tem pa bom obdelala v eni od prihodnjih objav na blogu.

Najbolj pomembno vprašanje, h kateremu se vedno znova vračam, je: »Kaj si JAZ v resnici želim?« Ko to vem, začnem načrtovanje in to pravzaprav najraje počnem. Vsak dan, ki je uspešen, sem začela z načrtom, s seznamom nalog, ki jih želim opraviti. Ta seznam je bil mnogokrat predolg, vse skupaj sem naredila preveč zapleteno. Spoznala sem, da v nečem nisem našla prave mere in končno mi je uspelo uresničiti zadane cilje. Včasih je bilo to povsem nekaj drugega od začetne ideje, tudi zato, ker sem se kdaj spontano odločila, da kaj ne bo šlo po planu. Živeti tukaj in zdaj ter čutiti sebe in vse, kar te obdaja, je skrivnost resnične sreče.

Kakšen pa je tvoj načrt za novo leto 2014?

Naj bo zadnja objava v letu 2013 priložnost, da se vam zahvalim. Hvaležna sem prav vsakemu bralcu, torej tudi tebi, da si na nek način del mojega življenja. Hvala vsem prijateljem za prijazne in spodbudne besede, prebrane objave in nekaj komentarjev. Hvala za vse nasvete in brce za premik v pravo smer. Vse to sem potrebovala in bom verjetno kaj podobnega tudi še v bodoče.

Dragi Slovenci, tudi jaz sem spoznala, da je treba držat skupaj in od vsakega posameznika v določeni skupnosti (lahko je to družina, pevski zbor, vaška skupnost, podjetje, v katerem delam, mesto, regija, država, celo ves svet!) jasno pričakovati in spodbujati le najboljše. Tako smo lahko vsi skupaj preprosto vsak dan boljši in na koncu tudi NAJBOLJŠI!

Želim vam kar se da lep preostanek leta 2013. Tisto posebno leto, ki se mu reče 2014 je že čisto tukaj! Obrnite nov list v svojem življenju tudi vi!

Osebni bankrot ali kvantni preskok?

Mineva leto dni »bloganja«. To je leto in več iskanja pravega scenarija za moje življenje. Ko se ozrem nazaj, se zavem, da se je veliko spremenilo, čeprav se včasih zdi, da sem še vedno zgolj na začetku. Naučila sem se, da se velike sanje včasih podrejo in nato spet sestavijo. Včasih se to zgodi večkrat zaporedoma, vendar vse spremembe napovedujejo izjemno leto 2014, ki je prav blizu. Po nasvetu Roberta Roliha se sprašujem, kaj lahko naredim za to, da bo to najbolj posebno leto mojega življenja. Verjamem, da bo tudi meni uspelo!

To je bilo moje četrto srečanje z njim. Robert Rolih je odličen predavatelj in motivator, ki ima močno vizijo o tem, kaj želi doseči v življenju. Iz rokava stresa citate pomembnih ljudi iz gospodarstva in znanosti ter svoje poslušalce vedno znova navduši z nasveti s področja vodenja, prodaje, osebnih financ, časovnega načrtovanja in podobno. Čisto vsega, kar pove, ni treba jemati za sveto. Včasih pomaga že to, da imamo možnost spoznati še kak drug pogled na svet. Tokrat je vse prisotne ponovno opozoril na dejstvo, da smo ljudje še vedno premalo finančno pismeni. V šolah nas finančne pismenosti ne učijo, saj to ni v interesu finančne industrije in kapitalizma. 

Dogaja se, da so revni vse bolj revni in bogati vse bolj bogati. Pri tem se sprašujem, kdo je kriv za vse večje razlike v svetu? Kdo je odgovoren za to, da nekdo nekaj ima, nekomu drugemu pa primanjkuje sredstev za lastno preživljanje? Vsak je odgovoren zase. Da denarja ni, je slab izgovor. Problem je v tem, da pravzaprav ne vemo, kaj bi sploh radi in posledično ne izkoristimo vseh razpoložljivih možnosti za uresničitev svojih ciljev. Naši cilji morajo biti zelo natančni in specifični. Zanima nas rezultat, ki ga želimo doseči, in ne proces oziroma pot do tja. Določanje ciljev mora biti tako natančno, da bomo vse svoje možnosti zreducirali na eno samo. In sedaj: končno, pojdimo v akcijo!

Akcija je naše delovanje, ki nam omogoča doseganje ciljev. Razdelimo jo lahko v tri zaporedne nivoje:

1. nivo: Akcija v glavi in vizualizacije (ko razmišljaš o tem, kaj bi lahko naredil za doseganje lastnih ciljev)

2. nivo: Poskusna akcija (poskusno k nakupu nagovarjaš svoje potencialne stranke, dosegaš veliko majhnih uspehov in porazov)

3.  nivo: Izjemna akcija (narediš prav vse za dosego svojega cilja, ob tem deluješ, kot da je situacija na trgu povsem idealna, perfektna, čeprav ni) 

Če deluješ tako, kot da vse to že imaš, si bližje svojim sanjam. Veš, da je cilj oddaljen in hkrati tako zelo blizu, da ne dopustiš nobene možnosti več, da ga ne dosežeš. Najti je treba le pravo pot do tja.

Če hočeš uspeti v tem svetu, poglej kaj počne večina ljudi in naredi ravno obratno (Jacob Boheme)

Prevečkrat se nam zgodi, da se moramo vseh teh stvari naučiti na lastnih napakah. No, najbrž je uspeh že to, če svojih napak ne ponavljamo in se nam uspe pri učenju in nabiranju izkušenj izogniti kakšni praski oziroma hitro najdemo način, kako take rane zdraviti.

Zvoki narave v domačem vrtu

Človek preko oči, ušes, kože in drugih čutil iz okolja neprestano sprejema številne informacije. Glede na našo pozornost in sposobnost čutil jih kot dražljaje iz okolice selektivno oblikujemo v smiselne zaznavne impulze, pripišemo jim določen pomen za naše življenje. Najrazličnejša glasba, to so vsi zvoki, ki jih slišimo, nas spremlja na vsakem koraku. Najdemo jo tudi tam, kjer je ne ustvarja človek. Glasba narave pa si zasluži posebno mesto, saj je v vsej svoji prvinskosti preprosto čudovita. 

Zvoki petje ptic, šumenja listja v vetru, škrebljanja dežnih kapljic, zvonjenja vetrnih zvončkov in podobno spodbujajo naše zavestno sprejemanje zvokov iz narave in s tem doživetja tega trenutka. Trenutek, ki ga doživljam tukaj in zdaj je edini čas, v katerem naj bi človek zares bival. S prijetnimi zvoki, ki dopolnjujejo naše vidno doživljanje vrta, učinkovito kljubujemo stresu, ki nas ujame na delovnem mestu ali ob težjih življenjskih situacijah.

Glasbeni elementi na vrtu so lahko narejeni iz različnih materialov: kovina, les, steklo, glina in drugi (naravni) materiali. Različni materiali ustvarjajo drugačen zvok in s tem drugačno sporočilo. Tako imenovani vetrni zvonovi delujejo zelo sproščujoče, njihova pesem navdihuje in zdravi. Pa saj se tudi cerkveni zvonovi uporabljajo z namenom čiščenja čustev in misli, vabijo k molitvi in zbranosti. Les in še posebej bambus ustvarjata mehke zvoke, zato naj naša kreativnost ne pozna meja, ko si morda vzamemo čas za izdelavo čisto svojega glasbila.

Človek, prisluhni!

Stik z naravo si lahko pričaramo tudi s poslušanjem posnetkov najrazličnejših zvokov iz narave: grmenje, šelestenje listja, odmev z gora, bučanje morja, pesem škržatov, piš vetra, ptičje petje, … Seveda to nikakor ni enako doživetju narave z vsemi čutili, ko v njej bivamo, delamo in iščemo sprostitev. Prav gotovo lahko slišite naravo tudi v mestu. Ustavite se in prisluhnite. Slišite zvok peska pod svojimi nogami? Glasbo uličnega umetnika, dežne kapljice, smeh otrok? V mestu zvoke iz narave prikrije hrup prometa in glasba, ki vabi v trgovine in na zabavo. Vendar to ne pomeni, da v mestu narave ni. 

Narava nam v resnici nudi prav vse, kar potrebujemo za srečno življenje in pravzaprav ne potrebuje reklame. Ne predstavljam si, da bi na primer brenčanje čebel izginilo, da bi narava nekoč utihnila. Le ljudje smo začeli verjeti, da nam je bolje brez nje, da ji moramo gospodovati. Cilj je najti ravnovesje med današnjim napredkom in zdravo kmečko pametjo, za katero radi rečemo, da je nekoč poznala pravo mero za vse. Čas je, da naravi ponovno prisluhnemo in skupaj z njo ustvarimo glasbo, ki je svet še ni slišal.

Šumenje trav v vrtu pričara poseben šepet narave, škripanje snega pod nogami pa je prav tako nepozabna izkušnja, ki si jo želimo vedno znova ponoviti

Več: revija Moj mali svet, številka 12, letnik 45/2013