O meni

Moja fotografija
Slovenia
Po poklicu sem krajinska arhitektka, v srcu pevka. S svojim delom želim na vse druge ljudi prenašati sporočilo: »Pozitivnost, odgovorno delo, čudenje in ljubezen. To je vsebina, ki naj napolni moje in tvoje srce!« (foto: Janez Kotar)

petek, 4. julij 2014

V iskanju izgubljene parcele ...

Naj predstavim še svoj včerajšnji razburljivi (in dolg delovni) dan :) S prijateljico Nino sva se odpravili na raziskovanje Prlekije, Prekmurja in Goričkega. Tako je, šle sva kar naravnost v glavo naše kure Slovenije.

Po priporočilu znanca sva obiskali gospo Simono Budja, ki je ena od  navdušenih vrtoljubcev. Gospa ima čudovit senčni vrt in zbirko maslenic. Ker je videla, da naju stvari zares zanimajo, sva hitro dobili kup napotkov, kam vse je treba v Prlekiji in tod okoli še na ogled. Nadaljevali sva z ogledom še dveh vrtov, ki si zaslužijo vse pohvale, vendar o tem raje kdaj drugič. Tudi prihodnji teden bom namreč v tistem koncu Slovenije in raziskovanje slovenskih vrtov je seveda del mojega projekta: Slovenski vrt danes, katerega koncept še razvijam.

Popoldan sva zaključili ob pijači v Murski Soboti, kjer mi je Nina predstavila kolegico, ki je tukaj odkrila svojo poslovno priložnost v povezavi s permakulturnim vrtom in izobraževanjem. Za svoj projekt je zaprosila za javna sredstva in sedaj čaka na rezultate razpisa. Držimo pesti!

No in sedaj še o najbolj razburljivem delu dneva. Nino sem vzela s seboj na to pot tudi zato, ker mi je nekoč omenila, da ima na Goričkem v lasti neko posest, s katero ne ve, kaj naj naredi. Parcela ni velika in žal jo je skozi leta prerasel gozd, tako da človek res nima ideje, kaj bi z njo lahko naredil. Ker sem mnenja, da je lastništvo tudi obveza, da s tem nekaj naredimo, sem si želela prijateljici pomagati in najlažje je, če zadeve raziščeš tam, kjer so.

Za na pot sva imeli pripravljen natisnjen posnetek parcele iz zraka, v bližini pa je tudi Grad na Goričkem, zato sva se kar odpravili iz Murske Sobote v smeri Hodoša in upali, da ne bo težko najti iskane lokacije. No, na koncu se je izkazalo, da vseeno ni bilo tako lahko, ampak našli sva!

Mislim, da sva v goščavi pod prav pravljično začarano hiško našli tudi brlog divjih svinj, zato sva se ob tem spoznanju kar hitro pobrale od tam. Sedaj pa iščemo navdih, kaj bi s tem prostorom lahko naredili.

Kakšna vaša ideja?










Sedežni program
Kapelica
Okolica
Plavica :)
 Takole pravljična pa je bila nekoč:


Ni komentarjev:

Objavite komentar