Nas lahko vrtnarjenje reši krize?

Sodobnega zemljana že kar nekaj časa na vsakem vogalu lovijo slabe novice. Od vsepovsod lahko slišimo sporočila, ki jih strnemo v sledeče: gospodarstvo je v krizi, okolje je v krizi, odnosi so v krizi. Kot da se teh »novic« še nismo naveličali, se vsi po vrsti zgovarjamo na gospodarsko krizo in iščemo krivce zanjo. Njene posledice so nas res prizadele in morda je tudi kdo izmed vas ostal brez dela, ki ga je bil vajen opravljati. Pa se strinjate z menoj, da dela za pridne roke nikoli ne zmanjka in tudi pošteno plačilo se vedno najde, če se znamo ljudje postaviti zase? Pomanjkanje dobrin pametni ljudje rešujejo z iskanjem novih priložnosti in varčevanjem tega, kar nam je preostalo. Marsikdaj se lahko zgodi tudi to, da določen predmet v naši lasti spremeni svoj pomen, ko nam »zanohta«. Tako kriza postane ena sama velika priložnost.

Koliko stvari kupujemo in jih pravzaprav sploh ne potrebujemo? Navadno obležijo kje na podstrešju ali jih prelagamo iz kota v kot, dokler ne pristanejo v smeteh. Mar ne vidimo priložnosti, da se na lastnih napakah naučimo kupovati zgolj tisto, kar res potrebujemo in bomo uporabljali več let? Naj kakovost dobi absolutno prednost pred ugodno ceno. Stvari, ki jih ne potrebujemo, pa lahko podarimo komu, ki bo iz tega znal ustvariti dodano vrednost. Unikatne prenove starega vrtnega pohištva ali počenih cvetličnih loncev se lahko lotimo tudi sami. Škoda je, da so naši domovi polni krame, ki ne služi svojemu namenu.

Vrt je kos zemlje, kjer njen ustvarjalec pozna skoraj vsako sadiko posebej. Kako velika razlika je torej med vrtom ob hiši in industrijsko naravnanim pridelovanjem hrane na velikih njivskih površinah ali celo v modernem načinu pridelovanja na hidroponiki! V eni izmed knjig o Anastaziji lahko preberemo, da rastline reagirajo na človeka. Lahko ga ljubijo ali sovražijo ter tako pozitivno ali negativno vplivajo na njegovo zdravje. Avtor knjižne zbirke, ki je marsikoga že navdušila, je Vladimir Megre. Če v obstoj Anastazije in njen nauk verjamete ali ne, v knjigah o jasnovidki iz sibirske tajge boste prebrali marsikatero zanimivost, ki jo velja morda zgolj iz zanimanja preizkusiti v praksi.

Kaj lahko naredite vi?
Pred nami je nova rastna sezona. Časa za načrtovanje velikih sprememb v vrtu ni več veliko, vendar se da tudi februar še dobro izkoristiti za načrtovanje novosti. Najbrž ni treba vedno znova ponavljati, da sadje in zelenjava z domačega vrta vsebujeta veliko več hranilnih snovi kot uvožena in predelana hrana, ki predstavlja težko cenovno konkurenco slovenskemu kmetu. Pa se nam res splača kupovati hrano vprašljive kakovosti, če vemo, da je naša zemlja zdrava in rodovitna? Poleg tega slovenska hortikultura premore ogromno okrasnih rastlin, ki so povsem naše. Prav je, da zahtevamo le najboljše (ne le najcenejše na kratek rok), tako se bo tudi slovenski trg kljub krizi razvijal v pravo smer. 

Mokrócvetéče rož'ce poezije
očitajo tó, kar se v prsih skriva.
Srcé mi je postalo vrt in njiva,
kjer seje zdéj ljubezen elegije.

(France Prešeren, Sonetni venec)

Nasvet za valentinovo:

Svoji ljubezni lahko podarite cvet kot simbol prave lepote, ki je ni brez trpljenja. Potrudite se, naj to ne bo navadna, uvožena vrtnica. Morda namesto cveta podarite sadiko za na vrt.

Za navdih je na sliki slovenska sorta vrtnice 'Prešeren' (vir: Slovensko društvo za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin). Če na trgu v tem delu leta ne najdete slovenskih rož, lahko še vedno podarite kak izdelek domače obrti, na primer lectovo srce. Naj vas pri vsakem nakupu spremlja odgovornost do našega gospodarstva.

Več: revija Moj mali svet, številka 2, letnik 46/2014