Figarova svatba - Kdo je Susanna?

Premieri opere že ta teden! Karte so menda razprodane, zato vsem, ki jih predstava zanima, obljubljamo še ponovitve v maju in juniju.

Le nozze di Figaro ali Figarova svatba (pripravljamo prerez opere v štirih dejanjih) bo pod okriljem Glasbene šole Ljubljana Vič-Rudnik na ogled v Lutkovnem gledališču (Oder pod zvezdami). Kdo vse sodeluje si lahko pogledate tukaj in tukaj. Se prav veselim predstave, v operi bom namreč odpela vlogo Susanne, ki je prav posebej zvita gospodična!

Pa najprej nekaj vsebine:

Prvo dejanje: Figaro meri sobo, ki mu jo je grof določil za stanovanje. Razmišlja o tem, kako bi po njej razmestil pohištvo, da bi imela s Susanno čim prijetnejše gnezdece. Susanna mu pokaže tančico, ki jo je sama izdelala za poroko. Figaru zaupa svoje skrbi zaradi grofovega zalezovanja. Zaročenec jo pomiri in v zapeti ariji napove grofu igranje te igre po njegovih pravilih. 

Susanna stare Marceline, ki si zavoljo neke pogodbe iz preteklosti lasti njenega zaročenca, ne mara. Ko se srečata si povesta nekaj krepkih. Sledi izpoved Kerubina, ki kot razvnet najstnik pogleda prav za vsako žensko, še najraje pa prav za grofico. Susanno prosi za nasvet in pomoč, saj ga grof podi v svet. V tem v Susannino sobo stopi grof in skriti Kerubin sliši grofovo dvorjenje Susanni. Pred vrati se oglasi tudi Basilio, zato se skrije tudi grof, ko pa sliši Basiliovo namigovanje o Kerubinovem ljubimkanju z grofico, se pokaže in zahteva pojasnila. V svoje začudenje v Susannini sobi kmalu odkrije Kerubina, ki je za kazen nemudoma poslan v vojsko. Figaro da Kerubinu za na pot nekaj dobrih nasvetov.

Drugo dejanje: Grofica v svoji sobi objokuje nezvestobo svojega moža in prosi boga, da bi ji vrnil moževo srce. Susanna spodbudi Kerubina, da bi s svojo pesmijo malo razvedril grofico. Grofica in Susanna želita preobleči Kerubina v žensko obleko, da bi bil lahko še priča poroke. Pri tem jih preseneti grof. Kerubin se skrije v grofičin kabinet, grofica pa grofu ne pusti vanj. Grof se zato odloči iti po orodje, da bi s silo odprl vrata. Kerubin s pomočjo Susanne medtem že skoči skozi okno na vrt in se tako reši, v kabinet pa se na njegovo mesto skrije Susanna. Ko se grof in grofica vrneta, se Susanna razkrije in grof se mora opravičiti grofici za svoje nezaupanje. Kljub vsemu mu ni povsem jasno, kako se je lahko tako zelo motil. A kmalu nato pride vinjeni vrtnar Antonio povedat, da je iz sobe grofice nekdo skočil skozi okno in pri tem poteptal njegovo cvetje. Zgodba se zaplete, vendar položaj reši Figaro, ki vzame krivdo nase. Takrat pa pridejo Marcelina, Bartolo in Basilio, ki na podlagi zakonite pogodbe terjajo izvršitev Figarove obljube Marcelini. Grofu pride to še kako prav in prvi del opere se konča s tem, da Susanna ostane brez svojega zaročenca.

Tretje dejanje: Grof premišljuje o zadnjih dogodkih, želi si Susanne, a ne razume, ali mu je Susanna resnično naklonjena ali ne. Susanna v sporazumu z grofico hlini zaljubljenost v grofa, obljubi mu, da bo prišla na večerni sestanek. Grof je še vedno v dvomih, saj sta Figaro in Susanna skupaj videti zelo srečna.

Pri sodni razpravi zaradi Figarovega dolga se izkaže, da je Figaro Marcelinin in Bartolov sin. Susanna prihiti z odkupnino, pri tem pa zaloti Figara v Marcelininem objemu in preden ji Figaro utegne vse razložiti, prisoli nezvestemu ženinu zaušnico. Na koncu spozna, da so bili njeni strahovi o Figarovi nezvestobi neupravičeni. Veseli se poroke, ker sedaj ni več ovir zanjo.

Susanna in grofica se med pisanjem pisma, ki sporoča Susannino privolitev v srečanje z grofom, dogovorita za zamenjavo vlog. Na vrt bo v imenu Susanne prišla grofica in tako bodo grofa ujeli v past. Napisano pismo grofu je zapeto s Susannino iglo. Figaro opazi, da se nekaj dogaja za njegovim hrbtom in postane sumničav o zvestobi svoje zaročenke.

Četrto dejanje: Barbarina je bila zadolžena, da pismo dostavi grofu. Pri tem izgubi Susannino iglo, zato je vsa v skrbeh. Svoje skrbi zaupa Figaru, ki postane še bolj prepričan v to, da ga Susanna vara. Na nočni sestanek na vrtu tako pridejo skoraj vsi – vsak s svojimi nameni. Grofica pride v Susannini obleki, da bi grofa ujela v past. Kerubin ne razume, zakaj je »Susanna« naklonjena grofu, njemu pa ne. Želi jo poljubiti, pri tem pa po nesreči poljubi grofa, ki se jima ravno približa. Grof mu nameri zaušnico, ki jo pa ujame Figaro. Susanna se skrita v ozadju skupaj z grofico smeje Figaru, saj je dobil, kar si je zaslužil, ker je premalo zaupal. Skoraj bi uničil njun načrt pasti za grofa, ampak načrt se vseeno posreči. Zaslepljeni grof da »Susanni« svoj prstan in takrat se preoblečena grofica umakne. Tudi grof se skrije, saj na prizorišče pride Figaro. Približa se mu Susanna v grofičini obleki in mu ukaže, naj bo tiho, saj tudi ona ve za dvorjenje grofa »Susanni«. Razočarani Figaro začne dvoriti »grofici«, da bi se svoji nezvesti maščeval. Med dogajanjem Susanno prepozna in ji vesel, da se je motil o njeni nezvestobi, začne še bolj vneto dvoriti. Susanna ne more verjeti, da Figaro sedaj dvori grofici, zato nezvestega Figara oklofuta. Figaro ji pove, da jo je prepoznal in tako se hitro pobotata. Dogovorita se, da grofa skupaj še bolj speljeta v past, zato zaigrata, da »grofica« goji naklonjenost do Figara. Grof vidi ta prizor in povsem razjarjen skliče ljudi, da bi bili priče nezvestobi njegove žene, a v splošno presenečenje se izkaže povsem druga resnica. Osramočeni grof stoji pred grofico in jo prosi odpuščanja, Figaro pa dobi dovoljenje za poroko s Susanno.

Kdo je Susanna?

Susanna je idealna nevesta za Figara, saj se kot podložnika oba zelo dobro znajdeta v svetu bogatih. On je premeten mlad moški, ki ve, kaj hoče in to tudi doseže, ona pa je prava zaveznica grofice, ki se zaradi moževe nezvestobe znajde v nezavidljivem položaju. Susanna je polna življenja, pripravljena pomagati in to s povsem čistimi nameni. Do mladega paža Kerubina je skoraj materinska. Je pametna in izobražena, ljubka in tudi zapeljiva, a svoje srce hrani za bodočega moža - Figara. V kočljivih situacijah bo vedno na ženski strani. Z grofico celo skujeta načrt, kako nezvestega grofa z ljubezenskim pismom in zamenjavo vlog speljati na led. Prav v duetu Sull'aria, ko skupaj pišeta pismo grofu, se tudi glasbeno zlijeta v eno. Preizkus grofa postane posebna ženska zabava in na nek način tudi skupen posmeh zablodam, ki jih je sposoben udejaniti samo moški, ki verjame, da si lahko zaradi svojega položaja in moči privošči prav vse. Susanna želi grofici pomagati pri zapletu in razpletu dogodkov tako, da bi grof sam spoznal svojo napako. Susanna se zaveda, da ima moč pravzaprav ona, saj je od nje odvisno, ali bo v odnosu grofica – grof – Susanna kdorkoli nezvest. Grofa je treba torej naučiti, da kljub visokemu položaju, prav vsega le ne more imeti.

Susanna odkrito nenaklonjenost goji le do Marceline, ker si lasti njenega zaročenca. V zvestobo Figara kot njegova zaročenka sicer verjame, vendar jo zaplet dogodkov večkrat zmede. V operi svojo nemoč nekajkrat pokaže s klofutanjem zaročenca, ki ji kar dvakrat ne uspe dovolj hitro razložiti, za kaj gre. Susanna je torej zelo vihrava, iz vsake situacije hitro potegne lastne zaključke in prav zato je večkrat tudi ona zelo komična.

Vabljeni k ogledu predstave!

Flora, Poroka in Altermed

Od 14. do 16. marca letos je v Celju potekalo že tradicionalno sejemsko dogajanje združenih sejmov Flora, Poroka in Altermed, ki sta se jim pridružila tudi čebelarska dneva ApiSlovenija (sobota in nedelja). 

Dogajanja in ponudbe je bilo tudi letos kar veliko, prav tako je bilo temu primerno veliko število obiskovalcev. Na sejmih se je skupno predstavilo preko 400 razstavljavcev iz 15 držav, ki so predstavili svoje novosti, ter ob tem ponudili tudi sejemske popuste ter druge ugodnosti.

19. sejem Flora je minil v znamenju samooskrbe in slovenske pridelave. 13. sejem Poroka je bil kot najboljša ponudba poročnih izdelkov in storitev na enem mestu priložnost za zaročence, da izkoristijo popuste. 10. Altermed je tako kot vsakokrat prinesel mnoge nasvete za zdravo pomlad vseh nas. Veliko pozornosti so razstavljavci namenili predstavitvi primerov dobrih praks: kako je treba mladim pomen zdravega prehranjevanja in vsakodnevnega gibanja predstavljati na zanimiv način. Največje srečanje čebelarjev 37. ApiSlovenija je pozornost usmerilo v pregled stanja in ciljev čebelarstva v tretjem tisočletju ter predstavitvi dobrih čebelarskih praks. 

Več: revija Moj mali svet, številka 4, letnik 46/2014

Vonj vrta

Dehteč vrt kot asociacija nam vsakemu izmed nas v spomin prikliče sliko razbohotenega cvetenja rastlin ter prijetne, sladke vonjave. Tako kot ne morem zares uživati v hrani, ki jo jemo, če imamo zamašen nos, ne moremo v polnosti dojeti vrta, če v njem (vsaj na nezavedni ravni) ne zaznamo njegovega vonja. Človek ima sorazmerno dobro razvit voh, zato si vonje zelo dobro zapomnimo ter s tem lažje povezujemo informacije, ki jih preko ostalih čutil prejemamo iz okolja. Strokovnjaki navajajo, da naj bi bilo naše čutilo za voh sposobno razlikovati do deset tisoč vonjev, čeprav se z nekaterimi živalmi, kot so psi ali nekatere žuželke, težko primerjamo.

Človeški možgani so zgrajeni tako, da je center za vonj močno povezan s centrom spomina. Tukaj nastajajo naši občutki, zato lahko določen vonj zelo konkretno povezujemo z izbranimi spomini iz naše preteklosti. Lahko da nas vonj šmarnic in starih slovenskih rož kot so potonike, vrtnice, španski bezeg in podobno spominjajo na babico ali kako drugo pomembno osebo iz našega življenja. Priljubljenost sivke si lahko razlagamo s tem, da jo pogosto srečamo ob morju, ko smo na dopustu, vonj suhega sena pa nas lahko spominja na počitnice, ki smo jih preživeli na deželi. Prijeten vonj nam je torej v veliko pomoč, ko se želimo po napornem delavniku sprostiti, zato na njegov vpliv na našem vrtu nikakor ne smemo pozabiti.

Kaj izbrati za dišeč vrt?

Rastline izbiramo glede na to, kaj želimo z vonjem sporočati. Z malo spretnosti in nekaj izkušnjami lahko ustvarimo ambient, ki je nekaj posebnega. Morda bi se najraje poigrali z nostalgijo sladkobnih vonjev cvetja ali pa želimo doseči pomirjujoč (melisa, sivka), osvežujoč (limona, meta), spodbuden (vonj zrelega sadja) oziroma katerikoli drug izbran vonj. Če imamo majhen vrt lahko veliko dosežemo prav z izbiro rastlin glede vonjav. Izbiramo med zelišči in dišavnicami, rastlinami, ki imajo aromatične liste, cvetove ali plodove.

V vrtu, kjer želimo poudariti vonj, ne smejo manjkati vrtnice, ki dišijo. Od vzpelnjalk ne moremo mimo japonskega zvezdastega jasmina (za sredozemski vrt) in dišeče glicinije, ki jo speljemo na pergolo ali kakšno močnejšo ograjo. Glicinija ima močan vonj in privlačna socvetja v vijolični barvi. Vonj rastlin se celo tekom dneva spreminja, še posebej pa nam vonjave pomagajo pri doživljanju narave skozi letne čase.

Dišeče rastline še posebej gosto sadimo ob terasi oziroma tam, kjer se največ zadržujemo. Če jih imamo na dosegu roke, se jih lahko kdaj pa kdaj tudi dotaknemo, morda v roki pomečkamo kak list in jih povonjamo. Ni boljše protistresne terapije, kajne?

Več: revija Moj mali svet, številka 4, letnik 46/2014