Vonj vrta

Dehteč vrt kot asociacija nam vsakemu izmed nas v spomin prikliče sliko razbohotenega cvetenja rastlin ter prijetne, sladke vonjave. Tako kot ne morem zares uživati v hrani, ki jo jemo, če imamo zamašen nos, ne moremo v polnosti dojeti vrta, če v njem (vsaj na nezavedni ravni) ne zaznamo njegovega vonja. Človek ima sorazmerno dobro razvit voh, zato si vonje zelo dobro zapomnimo ter s tem lažje povezujemo informacije, ki jih preko ostalih čutil prejemamo iz okolja. Strokovnjaki navajajo, da naj bi bilo naše čutilo za voh sposobno razlikovati do deset tisoč vonjev, čeprav se z nekaterimi živalmi, kot so psi ali nekatere žuželke, težko primerjamo.

Človeški možgani so zgrajeni tako, da je center za vonj močno povezan s centrom spomina. Tukaj nastajajo naši občutki, zato lahko določen vonj zelo konkretno povezujemo z izbranimi spomini iz naše preteklosti. Lahko da nas vonj šmarnic in starih slovenskih rož kot so potonike, vrtnice, španski bezeg in podobno spominjajo na babico ali kako drugo pomembno osebo iz našega življenja. Priljubljenost sivke si lahko razlagamo s tem, da jo pogosto srečamo ob morju, ko smo na dopustu, vonj suhega sena pa nas lahko spominja na počitnice, ki smo jih preživeli na deželi. Prijeten vonj nam je torej v veliko pomoč, ko se želimo po napornem delavniku sprostiti, zato na njegov vpliv na našem vrtu nikakor ne smemo pozabiti.

Kaj izbrati za dišeč vrt?

Rastline izbiramo glede na to, kaj želimo z vonjem sporočati. Z malo spretnosti in nekaj izkušnjami lahko ustvarimo ambient, ki je nekaj posebnega. Morda bi se najraje poigrali z nostalgijo sladkobnih vonjev cvetja ali pa želimo doseči pomirjujoč (melisa, sivka), osvežujoč (limona, meta), spodbuden (vonj zrelega sadja) oziroma katerikoli drug izbran vonj. Če imamo majhen vrt lahko veliko dosežemo prav z izbiro rastlin glede vonjav. Izbiramo med zelišči in dišavnicami, rastlinami, ki imajo aromatične liste, cvetove ali plodove.

V vrtu, kjer želimo poudariti vonj, ne smejo manjkati vrtnice, ki dišijo. Od vzpelnjalk ne moremo mimo japonskega zvezdastega jasmina (za sredozemski vrt) in dišeče glicinije, ki jo speljemo na pergolo ali kakšno močnejšo ograjo. Glicinija ima močan vonj in privlačna socvetja v vijolični barvi. Vonj rastlin se celo tekom dneva spreminja, še posebej pa nam vonjave pomagajo pri doživljanju narave skozi letne čase.

Dišeče rastline še posebej gosto sadimo ob terasi oziroma tam, kjer se največ zadržujemo. Če jih imamo na dosegu roke, se jih lahko kdaj pa kdaj tudi dotaknemo, morda v roki pomečkamo kak list in jih povonjamo. Ni boljše protistresne terapije, kajne?

Več: revija Moj mali svet, številka 4, letnik 46/2014