O meni

Moja fotografija
Slovenia
Po poklicu sem krajinska arhitektka, v srcu pevka. S svojim delom želim na vse druge ljudi prenašati sporočilo: »Pozitivnost, odgovorno delo, čudenje in ljubezen. To je vsebina, ki naj napolni moje in tvoje srce!« (foto: Janez Kotar)

torek, 26. februar 2013

Življenje je pot, ki ima svoj začetek in konec

Vsi bomo nekoč umrli. Kristjani verujemo, da je Jezus Kristus z darovanjem sebe na križu premagal temino smrti in nam s tem odprl vrata v nebo. Po trpljenju je čas vstajenja in slave, veselja. To so skrivnosti, ki jih tudi sama težko razumem, vendar verjamem, da obstajajo stvari, katerih ni potrebno razumeti.

Življenje je lepo. Do zadnjega diha bi si morali vsi prizadevati za svojo srečo in veselje do življenja, saj tako že na Zemlji okušamo nebesa. Sama sem dolgo verjela, da moramo v življenju trpeti. Da, izkušnja trpljenja nas oblikuje, vendar ni prav, da v tem stanju vztrajamo ali ga celo umetno vzdržujemo pri sebi. Jezus nosi težo mojega križa in mi pomaga, da ga lahko odložim ter se z novimi življenjskimi močmi podam na goro in takrat raziščem vse vrhove in globine svojega bistva.

Dolžina življenja človeka, ki živi svoje sanje, ni pomembna. Važna je kvaliteta njegovega življenja in bivanja na svetu. Iz svojih pomanjkljivosti, bolezni in nesreč lahko (če to zares hočeš) potegneš najboljše in tako se iz vsake situacije nekaj naučiš, rasteš, postajaš vedno boljši človek, ki živi svoje življenje. V Svetem pismu beremo: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Marsikomu ni dano, da bi spoznal, da je pomembna samo ljubezen - do sebe in do vsega, kar te obdaja. Do tega spoznanja pridejo le tisti, ki so izkusili bolečino in trpljenje, vendar so v preizkušnjah zrasli v močne osebnosti, ki jih noben veter ne more več omajati. Ti ljudje so zmagovalci, ki so hvaležni za vse, kar se jim je v življenju zgodilo.

V noči s petka na soboto je prenehalo biti plemenito srce našega botra, moža moje stare mame. V mojem srcu bo ostal kot zelo pomemben človek, čeprav nas ne veže direktna sorodstvena vez. Jože Trontelj je zame vzor delavnega, pobožnega in pravičnega Slovenca, ki je vedno imel svoje lastno mnenje o dogodkih v družbi in cerkvi, najpomembnejši pa mu je bil stik s skrbno obdelovano zemljo. Verjamem in upam, da se skupaj z mojim očetom sedaj že veseli v nebeški slavi.

Dragemu botru v slovo: fotografija posneta poleti 2008

Ni komentarjev:

Objavite komentar