Najboljši prostor za otroško igro in raziskovanje

Kako lepo je, ko dobiš na svoj naslov revijo, ki jo imaš rad. Še lepše pa, ker te zanima, kako so tokrat oblikovali čisto tvoj tekst in fotografije. Vabljeni k branju aprilske številke revije Moj mali svet, v kateri najdete članek z zgornjim naslovom - nekaj za pokušino objavljam tudi na blogu. Upam, da kmalu posije sonce in bomo lahko vsi skupaj začeli z delom na vrtu.

Naši otroci so mali raziskovalci. Njihova naravoslovna pismenost se dobro razvija le ob pristnem stiku z naravo. Za zdrav razvoj telesa in duha potrebujejo veliko gibanja na svežem zraku, prav tako pa se bodo z zanimanjem srečali z zemljo, vodo in drugimi materiali, ki jih najdejo že na domačem vrtu. Vse sposobnosti, ki jih bodo tako že od malih nog pridobili z opazovanjem rastlinskega in živalskega sveta na domačem pragu, v okolici in na kakšnem družinskem izletu, bodo lahko s pridom uporabili tudi na vseh drugih področjih. 

Otroci za raziskovanje narave, ki se začne že na domačem vrtu in dvorišču, ne potrebujejo prav veliko. Odsvetujemo kopico plastičnih igrač in pripomočkov za igro. Dovolj je nekaj igrač, kakšna žoga, gugalnica in doma narejeno skrivališče ter peskovnik. Za igro več otrok je primerna dobro vzdrževana tratna površina, ki je od ceste ali drugih nevarnih območij za otroke dovolj oddaljena ali zaščitena z varnostno ograjo. Zelo prav bo otrokom prišla tudi večja utrjena površina ali dvorišče, ki ga bodo lahko porisali s kredami ali se po njem vozili s kolesi. Vrt za otroke naj bo primerno urejen glede na starost vaših otrok. To seveda lahko pomeni, da se bo vrt tekom časa precej spreminjal, kar pa je povsem normalno, saj se v naravi vse spreminja.

Vrt je doživetje

Okrog četrtega leta starosti je zelo pomembno, da se z otrokom veliko pogovarjate in ga poslušate. Dovolite mu, da vam po svoje razloži, kaj je opazil in doživel zunaj. Otroka urite v zavestnem doseganju zastavljenih ciljev. Na njihova »Zakaj …?« vprašanja potrpežljivo odgovorite in skupaj poiščite odgovore za vse tisto, kar sami ne veste kar tako iz glave. V oddaljenem delu vrta lahko skupaj napravite »hotel« za koristne gostujoče živali vrta, z malo večjimi otroki pa lahko kakšno poletno noč tudi prenočite na vrtu, skupaj poslušate nočne glasove in se igrate s sencami, ki nastanejo v šotoru zaradi nočne svetilke. Vsekakor bo zunaj veliko bolj zabavno kot pred računalnikom in televizijo.

Več: revija Moj mali svet, številka 04, letnik 45/2013

Bogat ni tisti, ki veliko ima, temveč tisti, ki malo potrebuje

Včeraj zvečer sva se s fantom po srečanju s prijatelji v Ljubljani vračala k avtomobilu. Na parkirišču sva srečala dekle, ki naju je prosila za kak evro. Razlagala je, kako ji je hudo, da nima za preživetje in seveda sem se sama nemudoma prepoznala v njeni vlogi, čeprav moja situacija nikakor ni tako zelo brezupna, kot jo je opisovala ta mlada ženska. Zasmilila se mi je, vendar sem bila odločena, da ji denarja ne dam. Res je, danes je službo težko dobiti, vendar ti nihče ne bo ničesar na pladnju prinesel. Tudi sama svoj denar težko prislužim oziroma se še učim, kako biti na tem področju dovolj pozitivna in dejavna, da bo ves trud enkrat poplačan. Verjamem, da nekoč zagotovo bo. Postavila sem ji nekaj vprašanj, saj me je zanimalo, ali aktivno rešuje svojo stisko.

Oba s fantom sva nekoliko dvomila v resničnost njene zgodbe, saj navadno tisti, ki najbolj trpijo in resnično potrebujejo našo pomoč, molčijo, se nočejo izpostavljat. Recimo, da sva ji verjela, moj fant ji je dal 2 evra. Upava, da ta denar ni šel za drogo ali kaj podobnega in da ji je naše kratko skupno srečanje vsaj malo obrnilo pogled na življenje. Vsekakor je potrebovala neko pomoč, morda zgolj nekoga, ki bi ji prisluhnil. Vprašala sem jo, kakšno delo išče. Odgovorila je, da karkoli. Povedala sem ji za svoje spoznanje, da to verjetno ni pravi pristop. Poiskati moramo namreč delo, pri katerem se čutimo izpolnjene, nekaj, kar delamo s srcem. Ko enkrat vem, kaj si želim početi v življenju, poiščem način, da svoje sanje tudi uresničim. Na poti iskanja včasih zaidem, doživim neuspeh. Vsakemu se zgodi. Vendar se je ob tem vredno pobrati in poiskati drugo pot. Kar sem doživela je le eden od načinov do mojega cilja, za katerega danes vem, da ni uspešen. Tako imam danes večjo možnost, da najdem pravi način za rešitev svojega problema, saj do potankosti poznam vsaj eno situacijo, ki mi prave rešitve ni prinesla.

Vsak človek pride na ta svet z določenimi talenti. Pomembno je, da jih sami zase najprej odkrijemo in nato razvijamo, se poskušamo približati popolnosti, ne da bi se ujeli v njeno prekletstvo in začaran krog obtoževanj samih sebe, da nismo dovolj dobri. Vsak posameznik naj bi si prizadeval, da bo iz dneva v dan boljši človek. Spoznati in krepiti moramo tisto, kar so naše kvalitete in pozabiti na tisto, česar ne zmoremo, če nima večjega pomena za naše življenje. In tukaj nastopi priložnost za povezovanje med ljudmi. Jaz zmorem to in to, ti zmoreš in znaš nekaj drugega. Skupaj se dopolnjujeva in zmoreva doseči nedosegljivo. Če nas je še več in se borimo za skupne cilje, smo med seboj zelo pisana druščina, ki samo s spoštovanjem drugačnosti in zaupanjem v sočloveka postane nepremagljiva. In še nekaj: skrivnost je v hvaležnosti za vse, kar že imam. In jaz lahko rečem, da imam malo a hkrati vse, kar potrebujem.

Mladi ženski, o kateri pišem, sem dala svojo vizitko. Pobarala sem jo, naj mi napiše, kaj zna in zmore. Kaj pa vem, morda ji bo to pomagalo, da se izvije iz svojega začaranega kroga, morda se kdaj najde priložnost za kakšno sodelovanje. Kaj pa bi storili vi?

Življenje na cesti (Južnoafriška republika, 2009)

Z domačega vrta na krožnik

Prihaja pomlad! V marčevski številki revije Moj mali svet (izdaja ČZD Kmečki glas, d.o.o.), pri kateri sem redna sodelavka, smo objavili članek z naslovom Z domačega vrta na krožnik. Tukaj je nekaj vsebine iz članka, pripravljam pa tudi razširitev v obliki predavanja, ki bo menda prav kmalu.

Sadje in zelenjava z domačega vrta vsebujeta veliko več hranilnih snovi kot uvožena in predelana hrana. Kdor želi, naj z veseljem vrtnari, saj so možnosti za to dejavnost neskončne, čeprav tudi tukaj velja, da se »brez muje še čevelj ne obuje«. Prav zaradi tega bi vam radi najprej čestitali za vse vaše dosedanje vrtnarske dosežke, tistim brez izkušenj pa vlili poguma, da se nečesa takega lotite prav to pomlad. Začnete lahko že na okenski polici. Tako imenovano urbano vrtnarjenje je v tujini z razlogom pravi hit in marec je ustrezen čas za načrtovanje nečesa novega tudi pri vas doma.

»Kuhinjski vrtnar« je nekdo, ki prideluje zelenjavo, zelišča in sadje na domačem vrtu za potrebe lastnega gospodinjstva. Vse pridelke sproti skrbno pripravi za domačo rabo v kuhinji, pri tem pa izbor rastlin za na vrt uskladi z željami vseh članov gospodinjstva. »Kitchen gardening« (dobesedni prevod: kuhinjsko vrtnarjenje) ni le dejavnost, ki se ukvarja s pridelavo na domačem vrtu, temveč poleg različnih možnosti shranjevanja doma pridelanih živil podaja tudi preizkušene in nove recepte za sestavo zdravih in okusnih obrokov.

Kako načrtovanje uporabnega dela vrta sploh začeti?
Vprašajmo se, kaj radi jemo. Izhajamo lahko tudi iz jedilnika zdrave prehrane, ki je bila naša novoletna zaobljuba, pa smo se do sedaj le stežka zares odločili za zdrave in uravnotežene obroke. Pri načrtovanju bodite pozorni na to, koliko časa lahko namenite vrtnarjenju in hkrati upoštevajte primerne količine predvidenih pridelkov glede na domače potrebe (za priporočila glej tabelo).

Slika levo: Priporočila Miše Pušenjak glede obsega sajenja zelenjave (zbrano v tabelo iz knjige Zelenjavni vrt, 2007)

Vrt bo najlepši, če bomo med seboj kombinirali zelenjavo, cvetlice in zelišča ter vse druge nam drage rastline. Ne pozabite, da lahko z malo truda prav na domačem vrtu pridelate najbolj poceni, svežo, zdravo in okusno hrano. Take hrane ne dobite nikjer drugje.

Več: revija Moj mali svet, številka 03, letnik 45/2013