To je geslo, ki sem ga prevzela za svoje vodilo po tem, ko se je moje življenje pred kratkim vsaj malce umirilo. Konec avgusta sem se poročila in vsak dan se zavedam, da imam zame najboljšega moža na svetu! Poročni dan je bil popoln, vreme krasno, družba pisana in vesela, družina mi je celo pripravila gosta presenečenja: na poroko je prišla moja draga sorodnica iz Amerike in me prišla pozdravit malo pred tem, ko sem se šla obleč v poročno obleko (na poroki njene mlajše sestre v letu 2012 sem prvič zares videla, kaj pomeni, če si sorodniki in prijatelji resnično znajo pokazat, da se imajo zares radi, se med seboj podpirajo ... obisk Amerike mi je tudi zato ostal v zelo lepem spominu in iščem priložnost, da jih ponovno obiščem). Moja bitka s solzami sreče je bila takrat za nekaj trenutkov izgubljena, a preostanek dneva (in noči) je vse teklo tako, kot je treba, omenjena sorodnica pa je veselo predstavljala vse tiste dobre duše, s katerimi sem nekje daleč od doma nekoč preživela nekaj najbolj čudovitih trenutkov svojega življenja.
Bilo je zares lepo in naj se na tem mestu še enkrat zahvalim vsem, ki ste nama pomagali pri organizaciji in izvedbi, vsem, ki ste se dogodka udeležili, ter vsem, ki ste bili z nama v mislih in nama tako ali drugače zaželeli veliko lepega.
Po poroki sva že v nedeljo zvečer odbrzela v Ljubljano, kjer sva imela z Aljažem pevsko vajo za nastop na prireditvi občine Škofljica. Skupaj sva s Special Orkestrom Lavrica zapela pesem Kako sva si različna in jaz sama ponovno tole pesmico. Po nekaj dneh prisilnega počitka (ko telo ne more več, se zgodi, da zbolimo), sem se začela spet trudit za poslovni napredek in mimogrede za prijateljico naredila te čudovite vizitke (prva in druga stran):
Prav ponosna sem, da lahko tudi jaz končno nekaj vrnem ljudem, ki so preprosto krasni in mi polepšajo številne trenutke življenja.
Da se vrnem k trikratnemu F-ju: Sestavljam seznam ljudi (Mimogrede vprašam: ima kdo kak pameten način beleženja osebne socialne mreže?), ki bi jih morda kdo lahko spravil pod naslov "poslovni partnerji". To so moji prijatelji in znanci, ljudje, ki znajo stvari, ki meni ne gredo, sorodniki, obstoječe in potencialne stranke, nekdo, ki "lajka" moje objave ... gre za socialno mrežo, ki jo pletem zato, ker želim to, kar sem, kar znam in kar želim narediti, deliti med vse, ki bi jih moji prispevki morda zanimali. Vem, da ne morem biti vsem všeč, pa vendar se najdejo pravi ljudje, ki v meni vidijo čudovite dosežke, ki se jih še sama kdaj težko zavedam. FFF naj bi bili ljudje, ki v podjetnika začetnika investirajo. Meni osebno največ pomeni to, da so z mano in mi namenjajo spodbudne besede. Tudi denar zato pooočasi :) prihaja in skladno z zmožnostmi se prav tako razvija moje malo podjetje in gradi socialna mreža, pri čemer pa brez vizitk ne gre! Na tokratni verziji moje vizitke (ki mi še vedno ni povsem všeč), sem pogumno že napisala ime nečesa, kar nastaja. To je nekaj, kar je večje od Kristine Angelike. Naj vam malo potešim radovednost s sliko:
Tako je, gre za logotip in sanje. Velike sanje! Vabljeni, da spremljate, če se bo res kaj razvilo iz tega.
Na že prej omenjen seznam moram v tem tednu dodati še Lucijo Veber, ki sem jo pretekli teden v Kunštn'ci spoznala na novo. Navdušila me je. Ker je kreativna, ljubiteljica lepega, morda bo nekoč moja pomembna stranka (imava podobno strast do naravne gradnje) in celo sodelavka. Do takrat pa bom delala male stvari z veliko ljubezni in se v čim večji možni meri posvetila končanju študija. Tokrat gre čisto zares.
Ni komentarjev:
Objavite komentar