Nove smernice pri urejanju grobov

Kot krajinska arhitektka in pevka, ki svoje področje delovanja že nekaj časa združujem prav na pokopališčih (z urejanjem grobnih zasaditev in petjem na pogrebih), redno spremljam potrebe svojcev – potrošnikov in prizadevanja ponudnikov, da bi se slovenski trendi urejanja grobov premaknili v smer, ki vsem nam lahko prinese nekaj še kako potrebnih izboljšav. Naj bo ta članek vsem v spodbudo in razmislek, zakaj in kako bomo počastitev naših pokojnih opravili letos. Vsi imamo možnost, da ustvarjamo in gradimo nove trende, če s tem, kar je na voljo, nismo povsem zadovoljni.

Žal v pokopaliških dejavnostih mnogi vidijo zgolj zelo donosno poslovno priložnost, kar se izraža pri ponudnikih nekaterih cenenih (a pogosto tudi zelo dragih) prodajnih izdelkov in storitev pa tudi pri merjenju moči s preostalimi obiskovalci pokopališč z dolgo vrsto prižganih sveč in bogatimi cvetnimi aranžmaji, ki slej ko prej svojo »okrasno« funkcijo zaključijo v smeteh. Ekologija in posebna pozornost do narave, ki jo v zadnjih letih tako radi vpeljujemo v vse segmente našega bivanja (prehrana, oblačila, prevoz, naša bivališča), je na pokopališčih še vedno precej podobna tujki, ki ne ve, kdaj in kako se v neki ustaljeni družbi prav obnaša.

Grob kot osnovna celica pokopališča in samostojna celota

Preden se lotimo nove zasaditve na grobu, si na kos papirja sami ali pa ob pomoči strokovnjaka pripravimo podlago za idejno skico nove ureditve, ki jo najlažje narišemo kar na terenu, ko opravimo ogled trenutnega stanja in opravimo že omenjeno čiščenje obstoječih rastlin. V skico vnesemo mere gredic, kamor bomo posadili nove rastline, označimo mesta in imena obstoječih rastlin, preverimo pa tudi globino gredice, saj ta podatek še kako pomaga pri izboru pravih rastlin za trajnejšo ureditev groba in dobavo ustreznega ostalega materiala (zemlja, pesek).

Jesenska prenova je lahko priložnost, da se s sorodniki pogovorimo o morebitnih drugih elementih na grobu – morda se lahko tokrat za vedno znebimo umetnega plastičnega cvetja in preštevilnih ostalih okraskov. Pri tem nam je v pomoč priporočilo, da se odločimo za enega, dva ali tri simbolne predmete (to so lahko vaze, kipci, suhi cvetni aranžmaji in podobno), ki jih ohranimo zaradi simbolne vezi s pokopanimi. Večje število podobnih elementov lahko združujemo v skupine in iz njihove postavitve ustvarimo zgodbo, pri tem pa brez daljših pomislekov odstranimo tisto, kar je odveč.

Uporaba simbolike in trajne rešitve

Slikar naslika na platno podobo, ki postane popolna, ko na njej ni nič, kar bi lahko odvzeli ali dodali, ne da bi porušili njeno bistvo, a hkrati vsak gledalec vidi v njej svoje sporočilo. Prav tako ima grob, ki je urejen z ustreznim premislekom, svojo zgodbo. S simboli in posebej izbranimi (v pretežni meri trajnimi) rastlinami postane priča v prostoru, ki na svoj način nagovarja mimoidoče, še posebej pa žive svojce in prijatelje, ki se tukaj kdaj pa kdaj ustavijo in se spominjajo tistih, ki jih ni več med nami. Veliko primerneje je, če grob obiščemo zaradi želje po premišljevanju in spominjanju kot pa zaradi obveznosti urejanja. Naj bo tokrat vaš spomin na pokojnika raje neko pozitivno dejanje in ne le še ena mimogrede prižgana sveča na grobu.

Več: revija Moj mali svet, številka 10, letnik 46/2014

Tak grob ima svojo zgodbo. 

Njegova zelena, cvetoča podoba daje upanje in ohranja spomin.