APZ slovo

Dragi APZjevci in širni svet!

Šest let petja v najboljšem zboru na svetu me je oblikovalo v skrajno pozitivno in razgledano osebo, ki sprejema drugačnost in različnost, ima odprte oči in ušesa za vse, kar je lepega na tem svetu, ter ve, da se je treba za skupne cilje pošteno boriti.

V preteklih dneh smo zopet (in jaz osebno drugič) zastopali Slovenijo na prestižnem tekmovanju za Grand Prix Europe. Žal (še) nismo postali edini zbor na svetu, ki bi to nagrado prejel trikrat, vendar verjamem, da APZ-ju nagrada ob novi priložnosti vsekakor ne uide. Naš nastop je bil nekaj posebnega in o končnem rezultatu so odločale malenkosti. Zmagovalnemu zboru Kamer iz Latvije za dosežek čestitam in jim želim tudi v bodoče še mnogo uspehov.

APZ zmaga Grand Prix Europe, 2008

Tekmovanje v Arezzu je mejnik, s katerim se počasi poslavljam od rednega druženja z vami. Vseh šest let je bilo nabitih s pozitivno energijo! Toliko vaj, nastopov, koncertov, nepozabnih turnej (na Norveško, Nizozemsko, Irsko, v Veliko Britanijo, Južnoafriško republiko, Nemčijo, Španijo, na Filipine, Tajvan in v Peking ...), novih obrazov, nasmehov, spodbud, iskrenih pogovorov, zabave in druženja! Hvala dirigentki Urši Lah, ki me je leta 2007, sprejela v zbor in poskrbela, da se je moj pevski talent končno začel razvijati! Hvala Urši Šetina, ki mi je ob njenem prvem predsedovanju zbora zaupala nalogo finančnice. Hvala dirigentu Sebastjanu Vrhovniku, ki mi je večkrat dodelil pomembne sole. Zadnji solo pri skladbi H. Purcella Music For A While je velika čast! Hvala zdajšnji predsednici Sari Lakota, ki je moja mentorica za žure :) ter seveda vsakemu drugemu sopevcu in sopevki v vseh šestih letih!


Dobrodelni koncert APZ za mojo družino, 2009

Hvala vsem sopotnikom, ki so poskrbeli, da mi prav na nobenem prevoznem sredstvu v okviru APZ turnej ni bilo dolgčas! Hvala vsem cimrom, ki so kdaj delili isti prostor za pre-/po-nočevanje! Hvala vsem sotrpinom na vajah, za katere se je zdelo, da so prenaporne - zaradi vas je bilo mogoče še malo stisnit zobe in se naučiti še zadnjo malenkost. Hvala Brutal-u, ki me je iz bruc, bruc, bruc, bruc, brucke lani prekalilo v pripravnico in letos v ponosno članico APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Hvala Univerzi v Ljubljani, ki me je zaradi raznih nalog v okviru APZ-ja včasih sprejela v svoje prostore ob skrajno čudnih urah. Hvala vsem, ki boste vztrajali in ostali še naprej redno in izredno pevci APZ-ja ter vsem bivšim članom, ki nas zvesto spremljate in prihajate na naše koncerte! Hvala vsem novopečenim brucem, ki se APZ-ju pridružite to jesen - zaradi vas bo APZ tradicija trajala na veke! :)

APZ na Bledu, 2011

Po poklicu sem krajinska arhitektka, po srcu pevka. Z jesenjo začenjam novo poglavje v svojem življenju in se želim do novega leta povsem posloviti od "običajnega" študentskega življenja. Odločila sem se, da bom pela vse življenje, zato bom vedno vesela sodelovanja z vami. 

Za moj projekt z delovnim naslovom Iz globočine nekateri (APZ)prijatelji že veste, drugi še izveste. Z veseljem vam bom predstavila svoje ideje in slišala kako vaše mnenje. Sicer se pa vsi skupaj vidimo na APZ pikniku, ki bo pri meni doma sredi septembra. Odojek bo! (pa tudi na vegije ne bomo pozabili)

APZ, najboljši pevci smo na svetu!



P.S.: se priporočam za fotke iz Arezza!

Koliščarski dan 2013

OBJAVA 24.8.2013:
Nagrajenec bo znan, ko bom dobila vsaj 100 izpolnjenih anket (na Koliščarskem dnevu jih nisem dobila toliko). Dostopne bodo predvidoma v začetku septembra v Mestnem muzeju v Ljubljani v sklopu nove stalne razstave povezane z Ljubljanskim barjem. 

Hvala vsem, ki ste ankete že izpolnili!

PRVA OBJAVA 17.8.2013: 
Pravkar se odpravljam na Koliščarski dan 2013, ki je danes na Igu, malo grem "pofirbcat". Vse udeležence, ki še pridete na to današnje prijetno preživljanje sobote na Ljubljanskem barju, prosim, da na kraju dogodka izpolnite mojo anketo. Na voljo bo 120 izvodov, izžreban pa bo tudi nagrajenec, ki bo objavljen tukaj na blogu prihodnji teden.

Nagrada: Nasvet krajinskega arhitekta v vrednosti 100 € (svetovanje za ureditev vrta ali manjše zasaditve oziroma nasvet po dogovoru).

Anketa za potrebe magistrske naloge z naslovom Prepoznavnost in trženje krajine Ljubljanskega barja za potrebe turizma bo na voljo nekje na prireditvenem prostoru najkasneje opoldan.

Želim vam prijeten obisk Ljubljanskega barja!

Preveri linke spodaj:
http://www.napovednik.com/dogodek260924_6_koliscarski_dan
http://dejanveranic.wix.com/vdezelikoliscarjev

Zmagovalna idejna zasnova obnove igrišča v Celju – javni natečaj

Kar verjameš, se uresniči!

Že prejšnji teden sem najbližjim obljubila, da na blogu objavim vsaj nekaj o natečaju, ki sem se ga udeležila v sodelovanju s sošolko Sandro Pintar. Prvič sem se udeležila javnega natečaja in zmagali sva!

Konkurenca ni bila prehuda, morda bo prav zato sedaj velika odgovornost pripraviti prepričljivo predstavitev projekta na 1. mednarodni konferenci Varna igra 2013 v Celju, ki je bila s 24. in 25. septembra letos prestavljena na pomlad 2014. Več o tem si lahko preberete tukaj. Vabljeni!

Povzetek idejne rešitve

Igra je sestavni del otroštva, saj otrok preko nje spoznava sebe in zunanji svet, ter se na ta način uči. Ker pa se ljudje učimo vse življenje in za dobro počutje potrebujemo kvalitetne ter varne prostore tudi za druženje, sva avtorici s svojo idejno zasnovo načrtovali prostor za vse starostne skupine. Kreativno igrišče si predstavljava kot prostor, ki nudi različne izkušnje in se skozi letne čase spreminja. Prostor sooblikujejo njegovi uporabniki.

Preureditev majhnega javnega igrišča v Mestni občini Celje ob Cesti na Do­brovo 
obstoječega stanja prostora ne ignorira, temveč ga nadgradi in vleče vzporednice s tem, kar je na samem igrišču in v njegovi neposredni okolici že sedaj. Zasnova igrišča kot celota ima poudarek na uporabi naravnih materialov, s katerimi ponudimo okolju prijazne motive (vrbove hiške, vrbovi tuneli …) in možnost igranja v zdravem prostoru. Ob upoštevanju pravil, priporočil in standardov za varno igro je na osrednjem delu uporabljen tudi umetni material (guma teren in asfalt). Del asfaltne površine sva ohranili kot primer recikliranja oziroma ponovne uporabe nečesa starega (gre dejansko za ohranitev dela igrišča v stanju, kakršno je sedaj). Taka površina ima kljub nekaterim tveganjem tudi svoje prednosti. Z uporabo raznih elementov in oznak (bunkerji, Baza 15+, ...) sva želeli prikazati simboliko preteklega časa spoštljivo in na otroško zanimiv ter igriv način (skrivanje v bunkerjih, plazenje po tunelu).

Čez celotno igrišče je zasnovana krožna pot, ki omogoča, da prostor dojamemo iz različnih zornih kotov. Igrišče je glede na različne dejavnosti in interese uporabnikov razdeljen po območjih. Tukaj so tako imenovani: POLIGON IZKUSTEV, OTROŠKO DVORIŠČE, MOZAIK SAMOOSKRBE in BAZA 15+. Izjemno pomembno se nama zdi, da otroke navdušimo za preživljanje prostega časa v naravi. Z izvedbo načrtovanega igrišča bodo okoliški prebivalci pridobili kakovosten zunanji prostor, ki ima mnogo pozitivnih učinkov na kakovost bivanja tudi širše.

Obstoječe stanje

Več o tem pa sledi septembra. Mislim, da je to uvod v nova, kakovostna otroška igrišča in druge javne prostore v Sloveniji, pri nastanku katerih bom sodelovala jaz osebno :) 

Povabljeni ste, da spodaj napišete, česa si Slovenci resnično želimo v odprtih javnih prostorih.

Bivalni vrt v vrtači

Vrtača je kot rezultat dolgotrajnih naravnih procesov unikatna kraška oblika reliefa. Njena sodobna raba se močno razlikuje od tradicionalne. Stoletja so namreč vrtače predstavljale priložnost za agrarno dejavnost (vrtovi, njive, travniki, pašniki) in vodno oskrbo (kali, lokve), žal pa je tega vse manj. Zasutje ali pozidava vrtače predstavlja trajno degradacijo prostora. Tako kot je kraška jama posebnost kraškega podzemlja, je vrtača posebnost kraškega površja in tega se premalo zavedamo tako laiki kot stroka. Lokalne skupnosti znotraj naselij načeloma dopuščajo tudi pozidavo vrtač, čeprav bi bila kakšna drugačna rešitev morda ustreznejša. Članek obravnava načrtovanje nove vrtne ureditve, ki je poskusni primer ustreznega načrtovanja bivalnega vrta v že pozidani vrtači.

Naročnika nove vrtne ureditve sta zgradila svojo hišo v Logatcu, ki je v strokovnih krogih znano področje večje pokritosti površja z vrtačami. Zemljišče je bilo pred gradnjo njune hiše prazno, »le« zaraščena in opuščena vrtača sredi goste pozidave stanovanjskih hiš in manjših kmetij. O urbanizmu takih gostih naselij ne bomo govorili, saj se da takšna območja le malo in počasi spreminjati.

Edinstvenost suhozidov

Suhi zidovi so edinstven element kraške krajine. Prvotno so nastajali zaradi čiščenja njiv in vrtov. Ljudje so namreč v iskanju boljših pogojev za rast rastlin s površine za pridelavo odstranjevali kamenje in iz njega brez vezivnega materiala gradili zidove in zavetišča. Ker se želimo z vrtom navezati na preteklost, bomo suhozide vključili v načrt vrta.

Vrt načrtujemo tako, da robove parcele ob bivalnem delu vrta močno zasadimo z okrasnimi in sadnimi vrstami drevnine. Zasaditev bo preprečevala poglede na teraso, ki jo lahko po želji dodatno zaščitimo še s pergolo. Majhen zelenjavni vrt in sadna drevesa so vključeni v jugozahodni del vrta. Pomembno je, da vsem rastlinam zagotovimo dovolj prsti za ukoreninjenje. Tako bo treba najprej opraviti gradbena dela in navoziti zemljo, ki naj bo čim bolj kakovostna.

Skica nove ureditve

Situacija je izredno specifična in zaradi velike izpostavljenosti pogledom sosedov (vrt je na dnu vrtače okrog pa pozidana okolica) celo precej zahtevna za mladega krajinskega arhitekta. Končen načrt po meri uporabnikov se zato lahko izdela le s pomočjo nasvetov ustreznega izvajalca gradbenih del in soudeležbo lastnikov vrta, s katerimi se naredi tudi končen izbor rastlin.

Več: revija Moj mali svet, številka 08, letnik 45/2013