Bivalni vrt v vrtači

Vrtača je kot rezultat dolgotrajnih naravnih procesov unikatna kraška oblika reliefa. Njena sodobna raba se močno razlikuje od tradicionalne. Stoletja so namreč vrtače predstavljale priložnost za agrarno dejavnost (vrtovi, njive, travniki, pašniki) in vodno oskrbo (kali, lokve), žal pa je tega vse manj. Zasutje ali pozidava vrtače predstavlja trajno degradacijo prostora. Tako kot je kraška jama posebnost kraškega podzemlja, je vrtača posebnost kraškega površja in tega se premalo zavedamo tako laiki kot stroka. Lokalne skupnosti znotraj naselij načeloma dopuščajo tudi pozidavo vrtač, čeprav bi bila kakšna drugačna rešitev morda ustreznejša. Članek obravnava načrtovanje nove vrtne ureditve, ki je poskusni primer ustreznega načrtovanja bivalnega vrta v že pozidani vrtači.

Naročnika nove vrtne ureditve sta zgradila svojo hišo v Logatcu, ki je v strokovnih krogih znano področje večje pokritosti površja z vrtačami. Zemljišče je bilo pred gradnjo njune hiše prazno, »le« zaraščena in opuščena vrtača sredi goste pozidave stanovanjskih hiš in manjših kmetij. O urbanizmu takih gostih naselij ne bomo govorili, saj se da takšna območja le malo in počasi spreminjati.

Edinstvenost suhozidov

Suhi zidovi so edinstven element kraške krajine. Prvotno so nastajali zaradi čiščenja njiv in vrtov. Ljudje so namreč v iskanju boljših pogojev za rast rastlin s površine za pridelavo odstranjevali kamenje in iz njega brez vezivnega materiala gradili zidove in zavetišča. Ker se želimo z vrtom navezati na preteklost, bomo suhozide vključili v načrt vrta.

Vrt načrtujemo tako, da robove parcele ob bivalnem delu vrta močno zasadimo z okrasnimi in sadnimi vrstami drevnine. Zasaditev bo preprečevala poglede na teraso, ki jo lahko po želji dodatno zaščitimo še s pergolo. Majhen zelenjavni vrt in sadna drevesa so vključeni v jugozahodni del vrta. Pomembno je, da vsem rastlinam zagotovimo dovolj prsti za ukoreninjenje. Tako bo treba najprej opraviti gradbena dela in navoziti zemljo, ki naj bo čim bolj kakovostna.

Skica nove ureditve

Situacija je izredno specifična in zaradi velike izpostavljenosti pogledom sosedov (vrt je na dnu vrtače okrog pa pozidana okolica) celo precej zahtevna za mladega krajinskega arhitekta. Končen načrt po meri uporabnikov se zato lahko izdela le s pomočjo nasvetov ustreznega izvajalca gradbenih del in soudeležbo lastnikov vrta, s katerimi se naredi tudi končen izbor rastlin.

Več: revija Moj mali svet, številka 08, letnik 45/2013